Danes ko sem delil vabila na predavanje med študente, istočasno sem jih ustno vabil s temi besedami, “To je vabilo na predavanje z naslovom “Ali je znanost pokopala Boga?”. En študent je odgovoril na vprašanje s tem, “Upajmo”.
Po eni strani razumem takšen odgovor. Če imaš ateistični pogled na svet, se zanašaš na prepričanje, da ti in materialističen svet obstajata, ampak Bog ne obstaja. Če si realističen človek tudi pričakuješ, da bo tvoje življenjsko obdobje trajalo približno 75 let. Torej imaš 75 let v katerih lahko izkoriščaš svet v svojo dobro. Potem te ne bo več in to je to. Predpostavljam, da s takšnim prepričanjem o življenju, ti bo kakršni koli pogovor o Bogu nagajal, ker si ne želiš zapravljati svojega kratkega časa s pogovori o izmišljeni osebi. Iz te perspektive razumem ateista, ki pravi, da upa, da je znanost pokopala Boga. Pavel v Bibliji, v svojem prvem pismu Korinčanom (1 Kor 15, 32) pravi, da je takšna želja po pokopu Boga čisto dosledna za tistega, ki se drži ateističnega pogleda na svet,
Če mrtvi ne morejo biti obujeni,
jejmo in pijmo,
saj bomo jutri umrli. (SSP)
Po drugi strani je treba priznati, da je upanje ateista zelo kratkoročno... samo 75 let (in to so lepa leta, vsak človek nima toliko let za uživanje življenja.) Če primerjaš kratkoročno upanje ateista z upanjem kristjana tj upanje na večno življenje z Bogom, se nam zdi ateistično upanje še bolj kratkoročno. Zato je pomembno, da vsak človek preučuje dokaze za verodostojnost ateizma in verodostojnost vere v Boga. Ker če ateisti imajo prav, imamo zelo kratkoročno upanje in potem nič več, ampak če Biblija ima prav, imajo kristjani večno upanje popolnega življenja z Bogom, ateisti pa kratkoročno upanje uživanja na zemlji in dolgoročno pričakovanje izvrševanja Božje jeze nad njihovim uporom. Vse je odvisno od verodostojnosti Jezusovega vstajenja. Pavel pravi (1 Korinčanom 15.17-20a)
Če pa Kristus ni bil obujen, je prazna vaša vera in ste še v svojih grehih. 18 Tedaj so izgubljeni tudi tisti, ki so zaspali (Tj. umrli) v Kristusu. 19 Če samo zaradi tega življenja zaupamo v Kristusa, smo od vseh ljudi najbolj pomilovanja vredni. 20 Toda Kristus je vstal od mrtvih, prvenec tistih, ki so zaspali. (SSP)
S tem namenom, da razpravljamo o verodostojnosti trditev ateizma in Biblije vas ta teden vabim na dve sledeči predavanji:
1. Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta Maribor
vabi na javno predavanje
v četrtek, 22. 10. 2009 ob 14. uri (predavalnica 2.10)
dr. Jürgen Spieß: O ateizmu
Jürgen Spieß je zgodovino študiral v Gießenu in Münchenu, kjer je pod mentorstvom prof. Hermanna Bengstona 1975 doktoriral iz zgodovine starega veka. Še posebej se je ukvarjal z egiptologijo in filozofijo zgodovine. V času študija je postal kristjan. V letih 1984-1999 je vodil nemško združenje krščanskih študentov in profesorjev, nato pa kot »izpostavo« tega združenja ustanovil Inštitut za vero in znanost, ki ga vodi še danes. Ukvarja se predvsem z vprašanjem odnosa med vero in znanostjo ter vprašanjem zgodovinske verodostojnosti svetopisemskih besedil, a tudi z literaturo (je član nemške Dostojewskij-Gesellschaft), medicinsko etiko in podobnimi področji.
V predavanju se bo spraševal o tem, kakšen je odnos med vero in znanostjo ter ovrednotil stališča ateizma. Predavanje bo v četrtek, 22. 10. ob 14. uri (predavalnica 2.10).
